Ali pes res ne bi smel doživljati stresa?
Ali pa je ključ v tem, kakšen stres doživlja?
NAJBOLJ STRESIRANI PSI SO POGOSTO TISTI, KI JIM NIKOLI NISMO ŽELELI POVZROČITI STRESA
Ali tudi ti misliš, da moraš psa zaščititi pred vsakim nelagodjem?
Zdaj se bom malo pohecala oz. sploh ne.
Na planetu Zemlja ni mogoče živeti brez stresa. Res ne gre.
Mogoče bi si morali nehati zatiskati oči pred samo besedo stres, kot da je to nekaj, kar moramo iz življenja izkoreniniti.
In zdaj poglejmo psa.
Pes, ki nikoli ne doživi omejitve, nikoli ne razvije tolerance na frustracijo.
Potem pa v vsakdanjih situacijah vidiš:
👉 vlečenje na povodcu, kjer se ustavi samo takrat, ko se on odloči
👉 izsiljevanje z laježem ali skakanjem
👉 neposlušnost na priklic, ker je vsak dražljaj močnejši od vodnika
👉 zoomije, kjer vidiš, da mora iz sebe vreči notranjo napetost
👉 reaktivnost na pse in/ali ljudi
👉 nemir, ko mora samo stati, sedeti ali ležati in nič početi
To ni “vesel pes”. To je pes brez notranje regulacije.
Razumem, zakaj to delamo. Radi bi jim prihranili neprijetne občutke. Ampak če psa vedno rešujemo pred vsako omejitvijo, mu odvzamemo priložnost, da razvije stabilnost.
Čakanje ni travma.
Omejitev ni krutost.
Vztrajanje pri pravilih ni povzročanje škode.
To je pozitiven stres.
To je proces, skozi katerega pes razvije samokontrolo, živčno stabilnost in zaupanje v vodnika.
Svoboda brez strukture ni svoboda. Je breme.
Pes ne potrebuje sveta brez stresa. Potrebuje vodnika, ki mu pomaga razlikovati med kaosom in rastjo.
In to je ogromna razlika.
Pozitiven in negativen stres pri psih
Stres pri psih ni enoten pojem. Obstajata dve osnovni obliki:
🔹 Negativen stres pri psih
- To je tisti, ki psa (in človeka) izčrpava
- Kaos in pomanjkanje strukture
- Preveč dražljajev brez regulacije
- Nerealna pričakovanja
- Občutek, da ni jasnih pravil
- Pozitiven stres lahko postane negativen, če traja predolgo ali je premočan
To je stres, ki ruši stabilnost.
🔹 Pozitiven stres pri psih
- To je tisti notranji napor, ko pes premaguje oviro
- Ko naredi nekaj, kar mu ni takoj udobno
- Ko razvija disciplino
- Ko vztraja
- Ko raste 🐾
Brez tega ni razvoja.
Če otrok nikoli ne doživi frustracije, ne razvije odpornosti.
Če odrasel nikoli ne stopi iz cone udobja, obstane.
Če športnik nikoli ne obremeni mišice, ne napreduje.
In enako velja za psa.
Pes, ki nikoli ne čaka, ne razvije samokontrole.
Pes, ki nikoli ne sliši “ne”, ne razvije živčne stabilnosti.
Pes, ki nikoli ne doživi omejitve, ne razvije notranjega miru.
Danes opažam, da veliko ljudi želi psa zaščititi pred vsakim naporom.
Ne želijo mu povzročati stresa in mu zato vse dovolijo.
Ampak svoboda brez strukture ni svoboda. Je negotovost.
Pes, ki nima jasnih meja, mora sam sprejemati odločitve, upravljati okolje in regulirati dražljaje.
To je za psa veliko večji stres, kot če mu vodnik mirno in jasno postavi okvir.
Omejitev ni nasilje.
Meja ni krutost.
Čakanje ni travma.
Pravzaprav je to največje darilo, ki ga lahko damo psu: jasen in predvidljiv svet.
Ne moremo živeti brez stresa.
Lahko pa izbiramo, kakšnega bomo gradili.
In ko psa učimo soočanja z izzivi, ga ne obremenjujemo.
Gradimo njegovo odpornost.
To je razlika med stresom, ki škoduje, in stresom, ki krepi. 🐾
👉 Potrebuješ pomoč pri vzgoji psa?
V Akademiji za pse učimo lastnike, kako skozi strukturo, jasne meje in razumevanje psa zgraditi stabilnega in samozavestnega psa.