Zakaj se vsako leto skoti toliko mladičev, ki začnejo življenje z nepotrebnim tveganjem?

Vedno znova slišim isti stavek:

»Naša psička ima mladičke iz ljubezni. Mi imamo pse zelo radi.«

Potem pa vprašam eno zelo preprosto vprašanje:

𝐀𝐥𝐢 𝐬𝐭𝐚 𝐬𝐭𝐚𝐫𝐬̌𝐚 𝐳𝐝𝐫𝐚𝐯𝐬𝐭𝐯𝐞𝐧𝐨 𝐩𝐫𝐞𝐠𝐥𝐞𝐝𝐚𝐧𝐚?

In odgovor je pogosto:

• »Ne, saj sta zdrava.«
• »Mi ne vzrejamo za razstave.«
• »To je samo domače leglo.«
• »Naši psi nimajo nobenih problemov.«
• »Starša lahko pridete pogledat.«
• »Naši otroci so si zaželeli enkrat doživeti leglo, zato imamo mladičke.«
• »Veterinar je rekel, da je dobro, da ima
• psička vsaj eno leglo.«
• »To je naravno, psi so vedno imeli mladiče.«
• »Papirji niso pomembni, pomembno je srce.«
• »Mladički so čistokrvni, samo brez rodovnika.«
• »Tudi rodovniški psi imajo bolezni.«

S tem se začne resnični problem. Veliko ljudi uporablja izraz “𝐥𝐣𝐮𝐛𝐢𝐭𝐞𝐥𝐣𝐬𝐤𝐨 𝐥𝐞𝐠𝐥𝐨”, kot da ta beseda avtomatsko pomeni nekaj dobrega. Kot da zaradi tega mladiči nimajo tveganj.

Ampak resnica je precej bolj preprosta:

“𝐋𝐣𝐮𝐛𝐢𝐭𝐞𝐥𝐣𝐬𝐤𝐨 𝐥𝐞𝐠𝐥𝐨” 𝐧𝐞 𝐨𝐛𝐬𝐭𝐚𝐣𝐚. 𝐎𝐛𝐬𝐭𝐚𝐣𝐚 𝐬𝐚𝐦𝐨 𝐨𝐝𝐠𝐨𝐯𝐨𝐫𝐧𝐚 𝐚𝐥𝐢 𝐧𝐞𝐨𝐝𝐠𝐨𝐯𝐨𝐫𝐧𝐚 𝐯𝐳𝐫𝐞𝐣𝐚.

Če ima nekdo res rad svojega psa, zakaj potem ni pripravljen narediti osnovnih zdravstvenih pregledov?

Zakaj ne preveri genetike?

Zakaj ne razmisli, ali je kombinacija staršev sploh smiselna?

Beseda “𝐥𝐣𝐮𝐛𝐞𝐳𝐞𝐧” sama po sebi ne zaščiti mladiča.

Mladič se lahko skoti z dednimi boleznimi.

Mladič se lahko skoti z nestabilnim karakterjem.

Mladič lahko celo življenje nosi posledice odločitev, ki jih je nekdo sprejel na hitro.

In tukaj se zgodba ne konča. 𝐎𝐛𝐬𝐭𝐚𝐣𝐚 𝐬̌𝐞 𝐝𝐫𝐮𝐠𝐚 𝐩𝐨𝐥𝐨𝐯𝐢𝐜𝐚 𝐨𝐝𝐠𝐨𝐯𝐨𝐫𝐧𝐨𝐬𝐭𝐢.

Človek, ki takšnega mladiča kupi.

Veliko ljudi kupi mladiča iz takšnega legla, ker je:

• cenejši
• bližje domu
• na voljo takoj
• »iz ljubiteljske vzreje«

In potem čez nekaj mesecev ali let pridejo težave.

Zdravstvene.

Vedenjske.

Stabilnost psa.

Skoraj vedno sledi tale stavek:

»𝐙𝐚𝐤𝐚𝐣 𝐢𝐦𝐚𝐦 𝐫𝐚𝐯𝐧𝐨 𝐣𝐚𝐳 𝐭𝐚𝐤𝐬̌𝐧𝐨 𝐬𝐦𝐨𝐥𝐨 𝐬 𝐩𝐬𝐨𝐦?«

Ampak to ni smola.

To je posledica odločitev.

Vsakič, ko nekdo kupi mladiča iz “ljubiteljskega legla”, se v ozadju že pripravlja novo.

Dokler bodo ljudje kupovali takšne mladiče, jih bodo ljudje tudi ‘vzrejali’.

𝐙𝐚𝐭𝐨 𝐣𝐞 𝐨𝐝𝐠𝐨𝐯𝐨𝐫𝐧𝐨𝐬𝐭 𝐯𝐞𝐝𝐧𝐨 𝐧𝐚 𝐝𝐯𝐞𝐡 𝐬𝐭𝐫𝐚𝐧𝐞𝐡.

Na človeku, ki parjenje naredi brez znanja, brez zdravstvenih pregledov in brez razmisleka o posledicah.

In na človeku, ki takšnega mladiča kupi, čeprav danes informacije niso več skrite in jih lahko najde vsak.

Prava ljubezen do psov pomeni nekaj drugega.

𝐩𝐫𝐞𝐯𝐞𝐫𝐢𝐭𝐢 𝐳𝐝𝐫𝐚𝐯𝐣𝐞 𝐬𝐭𝐚𝐫𝐬̌𝐞𝐯
𝐫𝐚𝐳𝐦𝐢𝐬̌𝐥𝐣𝐚𝐭𝐢 𝐨 𝐠𝐞𝐧𝐞𝐭𝐢𝐤𝐢 𝐢𝐧 𝐤𝐚𝐫𝐚𝐤𝐭𝐞𝐫𝐣𝐮
𝐩𝐫𝐞𝐯𝐳𝐞𝐭𝐢 𝐨𝐝𝐠𝐨𝐯𝐨𝐫𝐧𝐨𝐬𝐭 𝐳𝐚 𝐦𝐥𝐚𝐝𝐢𝐜̌𝐞
𝐫𝐚𝐳𝐦𝐢𝐬̌𝐥𝐣𝐚𝐭𝐢 𝐨 𝐳̌𝐢𝐯𝐥𝐣𝐞𝐧𝐣𝐮, 𝐤𝐢 𝐠𝐚 𝐭𝐢 𝐩𝐬𝐢 𝐜̌𝐚𝐤𝐚𝐣𝐨

Ljubezen ni v tem, da ima pes mladiče.

𝐋𝐣𝐮𝐛𝐞𝐳𝐞𝐧 𝐣𝐞 𝐯 𝐭𝐞𝐦, 𝐝𝐚 𝐧𝐚𝐫𝐞𝐝𝐢𝐬̌ 𝐯𝐬𝐞, 𝐝𝐚 𝐬𝐞 𝐬𝐤𝐨𝐭𝐢𝐣𝐨 𝐳𝐝𝐫𝐚𝐯𝐢, 𝐬𝐭𝐚𝐛𝐢𝐥𝐧𝐢 𝐩𝐬𝐢, 𝐤𝐢 𝐛𝐨𝐝𝐨 𝐥𝐚𝐡𝐤𝐨 𝐳̌𝐢𝐯𝐞𝐥𝐢 𝐝𝐨𝐛𝐫𝐨 𝐳̌𝐢𝐯𝐥𝐣𝐞𝐧𝐣𝐞.

In morda si moramo kot družba priznati še nekaj:

𝐕𝐬𝐚𝐤 𝐝𝐨𝐦 𝐧𝐞 𝐩𝐨𝐭𝐫𝐞𝐛𝐮𝐣𝐞 𝐩𝐬𝐚.

Pes ni nekaj, kar mora imeti vsak. Pes potrebuje človeka, ki razume odgovornost, ki pride z njim.

In morda si je vredno postaviti še eno vprašanje:

𝐂̌𝐞 𝐯𝐬𝐢 𝐩𝐫𝐚𝐯𝐢𝐦𝐨, 𝐝𝐚 𝐢𝐦𝐚𝐦𝐨 𝐩𝐬𝐞 𝐫𝐚𝐝𝐢 s𝐞 𝐝𝐚𝐣𝐦𝐨 𝐬̌𝐞 𝐞𝐧𝐤𝐫𝐚𝐭 𝐯𝐩𝐫𝐚𝐬̌𝐚𝐭𝐢. 𝐙𝐚𝐤𝐚𝐣 𝐩𝐨𝐭𝐞𝐦 𝐭𝐨𝐥𝐢𝐤𝐨 𝐦𝐥𝐚𝐝𝐢𝐜̌𝐞𝐯 𝐳𝐚𝐜̌𝐧𝐞 𝐳̌𝐢𝐯𝐥𝐣𝐞𝐧𝐣𝐞 𝐳 𝐧𝐞𝐩𝐨𝐭𝐫𝐞𝐛𝐧𝐢𝐦 𝐭𝐯𝐞𝐠𝐚𝐧𝐣𝐞𝐦?

Začneš pa lahko povsem drugačno pot. Pot, kjer ne izbiraš mladiča na podlagi občutka, ampak na podlagi razumevanja.

Kjer veš, kaj gledati.
Kje vprašati.
In kdaj reči tudi “ne”.

Zato sem pripravila delavnico
“Pametna izbira pasjega mladiča”.

Ne zato, da bi ti povedala, katerega psa izbrati. Ampak zato, da boš znal/a sam/a sprejeti pravo odločitev.

👉 Da ne kupiš problema, ki ga boš reševal naslednjih 10–15 let.

👉 Ampak psa, s katerim lahko res živiš.

Če čutiš, da želiš razumeti več, si dobrodošel/a.